Macedonian Body Building

Kako da se podobrat megjusebnite odnosi

Ljubov – Najvozviseno cuvstvo koe predizvikuva beskrajna srekja ili taga. Vo pocetokot, ljubovta e izvor na radost, no zosto potoa ljubovta se pretvara vo more od taga? Vo odnosot pomegju dve licnosti postojat povekje faktori koi vlijaat na zaednickoto zblizuvanje, na formiranje na ljubovta i osobeno, na soucuvuvanje i neguvanje na zaednickiot zivot.
Postojat kategorii za koi site nie razmisluvame slicno ili isto, no i razlicno. Site posakuvame radost i ljubovna srekja, no sepak, sekoj ja dozivuva ljubovta na svoj individualen nacin. Sakale nie ili ne, site sme upateni na interpersonalnite odnosi i vrski so cel da go ostvarime i socuvame kvalitetot na ljubovniot odnos. No, sekoj e na svoj nacin glaven akter vo ostvaruvanjeto, odnosno neostvaruvanjeto na taa cel.

Psiholosko tolkuvanje – Na nivoto na nasiot emocionalen razvoj, kako i na kvalitetot na nasiot ljuboven ili socijalen zivot, vlijaat semejstvoto, okolinata, ucilisteto i osobeno, od sustinsko znacenje e odnosot so sprotivniot pol, odnosno onaa prirodna, suptilna i polna povrzanost vo odnosot na mazot i zenata.

Kako da se unapredi i socuva kvalitetot na ljubovniot zivot

RAZBIRANJE

Postojat razlicni oblici na ljubov, kako i razliki vo kvalitetot na ostvarenata ljubovna vrska ili odnos pomegju ljubovnicite. Potrebno e pravilno razbiranje na razlicnite aspekti koi vlijaat na kvalitetot na ljubovniot odnos i zaednickiot zivot. Ljubovta e proces koj so vreme se formira pomegju dve licnosti: od fizickata privlecnost, strasti i nagoni, preku elementarnite cuvstva na zadovolstvo, do cuvstvo na bliskost, pripadnost, doverba i simbiozi vo ljubovniot ili zaednickiot odnos.

PRILAGODUVANJE

Ljubovnata srekja moze da se ostvari samo preku zaednicko prilagoduvanje. Ljubovta vlijae na promenite vo odnesuvanjeto na partnerite (gi menuva). Partnerite vlijaat eden na drug, kako sto vlijaat i na promenite vo odnosot – na ljubovta.

RAZGOVOR

Za se moze da se razgovara, dokolku postoi cuvstvo na bliskost, razbiranje i doverba.
Selektiven razgovor, prikrivanje na vistinata ili “nekoi detali”, potoa tainstvenost i neiskrenost definitivno vodi kon oddalecuvanje. Dokolku ne se formira i socuva cuvstvo na doverba vo partnerot, neminovni se razocaruvanja od razlicen tip, koi go unistuvaat zaednickiot zivot.

TOLERANTNOST POPUSTLIVOST PROSTUVANJE

Ljubovta e sostojba na svesta i splet na najrazlicni kompleksni cuvstva. Ako nekogo navistina go sakame na potpoln nacin, togas sme spremni da gi prifatime razlicnite mani, nedostatoci ili greski.
Onoj koj saka, znae i da prostuva. Ljubovta sekogas podrazbira i odredeni stepeni na zrtva, odrekuvanje i prostuvanje. Da se saka znaci da se pomestat pragovite na tolerancija i da se ima dovolno sluh za partnerovite greski. Sepak, treba da se razgranici sado-mazohisticki odnos vo koj postojat “zrtva” i “macitel”. Niedna od ovie dve ulogi ne e dovolna sama po sebe kako “opravduvanje” za socuvuvanje na ljubovnata vrska.

INSPIRACIJA

Potencijalite na inspiracija se vo nas samite, a nadvoresnite slucuvanja i partnerot mozat da gi podtiknat. Nikoj ne moze da ni bide kriv za nedostatok na ljubovna inspiracija, imaginacija ili potreba da go unapredime i razubavime nasiot ljuboven odnos. Gubitok na interesiranje za partnerot e “poguben”, a pricinata lezi vo naruseniot zaednicki odnos i vo nas samite.

RADOST

Cuvstvoto na radost koe vo nas go pobuduva sakanata licnost konstantno se manifestira vo najrazlicni situacii. Sekoj izraz, znak, dopir ili gest e dovolen motiv za radost vo srceto. Dokolku go socuvame cuvstvoto na radost kako edna od primarnite reakcii na sakanata licnost, nasiot ljuboven zivot protekuva vo vedri tonovi. Da se pricinuva, dava, cuvstvuva radost pred sakanata licnost e golema zivotna umetnost.

LJUBOMORA

Treba da se razlikuva potrebata za teatralni vozbuduvanja od zestoki izlivi na ljubomora i posesivnost. Odredena doza na misticnost, tainstvenost, nesigurnost i ljubomora moze da bide stimulativna za zaednickiot odnos, no ne i preku granicite na doverbata.
Nedostatok na doverba vo partnerot pretstavuva licen psiholoski problem i nesigurnost vo samiot sebe.

DESTRUKTIVNOST

Vo sekoja ljubovna prikazna ima i solzi. Cuvstvoto na nezadovolstvo, taga ili lutenje ne treba da se potisnuva, a nedorazbiranjata treba zaednicki da se ispravaat. Dokolku go potisnuvame nezadovolstvoto ili negativnite cuvstva, otvarame nepregleden prostor za destruktivni reakcii. Porano ili podocna, tie so sigurnost ke isplivaat na povrsina, a na direkten ili indirekten nacin, go unistuvaat odnosot. Sekoj ima i svoja “temna strana na prirodata”, no vozmozno e taa da se kontrolira.

AFIRMACIJA

Zaljubeniot par sekogas deluva pozitivno na svojata okolina. Stabilnite partneri koi formirale “zrela ljubov”, deluvaat mnogu afirmativno eden na drug, no i poedinecno, kako i na svetot okolu sebe. Vazno e da se izgradat razlicni oblici na naklonost: emocionalni, duhovni, intelektualni; da se davaat razlicni poddrski na svojot partner.
Da se afirmira kompleten odnos podrazbira vzaemna ljubov, prijatelstvo i doverba.

PRIVRZANOST

Cuvstvoto na vzaemna privrzanost i pripadnost e edno od najvozvisenite cuvstva. Sekako, potpolna privrzanost kon zaednickiot zivot i kon svojot ljuboven partner ne go isklucuva pravoto na licna sloboda i ne e vo sprotivnost so licnata afirmacija. Doverbata i slobodata se zasnovaat na privrzanosta kon sakanata licnost.

SIMBIOZA

Kompleten ljuboven odnos podrazbira cuvstvo na duhovno i telesno soedinuvanje. Da se cuvstvuva svojot partner kako “svoja druga polovina” predstavuva vrv vo ljubovniot odnos. Ako navistina go ostvarime toj vid na kvalitet vo ljubovniot odnos, deluvame potpolno ispolneti i nasiot ljuboven zivot ja ima najvozvisenata smisla.

PLEMENITOST

Licata koi patat deluvaat nesigurno, frustrirano ili “bolezlivo”, dodeka licnostite koi se ostvarile sebe si vo ljubovta deluvaat zadovolno i srekjno. Sekako, ljubovta ja oplemenuva dusata i deluva mnogu lekovito. Da se cuvstvuva zadovolstvo so davanje i primanje na ljubov, podrazbira sposobnost za razmenuvanje na cuvstva, ne samo so svojot ljuboven partner, tuku i so svetot okolu sebe. Znaci, da se afirmirame sebe si vo potpolnost, kako licnost i kako “bozestveno sustestvo”, podrazbira cuvstvuvanje na ljubov kon sebe si, kon partnerot, drugite lugje i kon svetot okolu sebe.
Umetnosta na ljubovta e najvozvisenoto cuvstvo ili “bozja kategorija”!

Prekrasno, navistina...

igorce,od kaj ti idet vakvi inspiracii vo dva sabajle?

TAINSTVENATA SIFRA NA LJUBOVTA

Ljubovta e taa koja ima mokj nad covekot, a ne covekot nad nea!
Vo momentot koga ke ve pogodi Amorovata strelicka se slucuva kompleten hemiski proces vo organizmot, se manifestiraat promeni vo sostojbata na svesta i vasite reakcii ili odnesuvanje pocnuvaat znacitelno da se menuvaat. Okolinata osobeno go primetuva toa “cudno” odnesuvanje, zatoa sto nikoj ne e slep i imun na ljubovta! A, dali e ljubovta slepa, ili onoj koj ja gubi glavata i pametta, toa e mnogu diskutabilno.
Vsusnost, ljubovta e i najubav bozji dar, velicestveno cuvstvo i najsilna mokj!
Znaci, ljubovta upravuva so covekot, a covekot seuste nema definicija, kontrola ili mokj nad nejze!

Tim od britanski naucnici, poagja od predpostavkata deka ljubovta moze strogo da se definira i izmeri. Na univerzitetskiot koledz vo London, spomnatite naucnici sprovele izstrazuvanje so cel jasno da gi vidat centrite vo mozokot koi se aktiviraat pri zaljubuvanje. Odbrale edinaeset zeni i sest mazi, mnogu zaljubeni, i “poglednale” vo nivniot mozok so pomos na nuklearna magnetna rezonancija. Eksperimentot se odvival vo dve fazi.
Vo prvata faza, na ispitanicite im se pokazuvala fotografija od ljubovniot partner, a vo drugata faza, fotografija od nekoja bliska i omilena licnost od sprotivniot pol.

Inaku, naucnicite vekje podolgo vreme se obiduvaat da otkrijat nekakvi reakcii vo mozokot koi predizvikuvaat razlicni cuvstva.
“Do sega voglavno se ogranicuvavme na negativnite cuvstva kako sto e na primer cuvstvoto na strav. Megjutoa, bevme impresionirani koga otkrivme kolku edno takvo kompleksno cuvstvo kako sto e ljubovta, e jasno i vidlivo!”, izjavil Andreas Bartels, rakovoditel na istrazuvackiot tim. Istrazuvanjeto pokazalo deka vo mozokot na ucesnikot vo eksperimentot, za vreme dodeka mu se pokazuva fotografija od sakanata licnost, se aktiviraat zonite za pozitivni emocii.

Sekoja od tie zoni ima svoja specificna funkcija.
“Zaljubuvanjeto e vo izvesna smisla, kako koga dobivate glavna premija vo igrata koja se vika “zivot” – rekol Bartels.
Interesno e deka pri zaljubuvanjeto vazna funkcija ima i delot na mozokot koj e odgovoren za euforicno raspolozenie – taa zona ja stimulira i kokainot. Spored toa, logicno e prasanjeto: “Dali ljubovta deluva kako droga?” Delumno DA, no sepak efektot e razlicen.
Konsumiranje na kokain ja stimulira celata zona i predizvikuva kratkotrajna euforija, dodeka efektot na “ljuboven grom” e vrzan za specificen del od taa zona i trae mnogu podolgo. Karakteristicno e i toa deka kaj ucesnicite vo eksperimentot, nekoi zoni kako na primer onie koi doveduvaat do depresivno raspolozenie, ili onie zadolzeni za pomnenje i mislenje bile vo sostojba na potpolno miruvanje!

Znaci, ljubovta e definitivno najdobriot lek za depresija, sto vekje odamna se potvrdilo kako tocno. Interesen nacin na razmisluvanje se ilustrira i so edno neobicno prasanje: dali vo bliska idnina ke imame na raspolaganje “detektor za cuvstva”? Dali naucnicite mozat da usovrsat adekvaten i precizen test za “stepenot na zaljubenost”?
Osven sto bi ni daval uvid i “merliv dokaz” za stepenot na ljubov, ovoj instrument bi deluval preventivno vo prepoznavanje na onie koi “glumat zaljubenost” i na takov nacin bi pruzil pomos na site koi sakaat da gi zastitat svoite cuvstva.
Bartels i timot na naucnici veruvaat deka vo skoro vreme takov instrument – test, ke se naogja vo slobodna prodazba.
Sepak, ostanuva edno nerascisteno prasanje: kolku e covekot naiven vo svoite “golemi” misli, veruvajki vo toa deka moze da ja kontrolira i desifrira LJUBOVTA?

ostanav bez zborovi..

znam

Vistinsko vreme

So chasovi stoјam pred praznava stranica, razmisluvaјќi. Kako tabula rasa! Kolku chudna rabota e ova inspiraciјata i motivaciјata. Vo odreden period zborovite nadoaѓaat sami kako voda, noseјќi se’ so sebe. Koga melanholiјata topi se’ pred sebe. Togash izleguvaat naјubavite stihovi i rechenici.
Isto e i so lichnostite koi ostavaat odreden pechat vo nashiot zhivot. Ste zabelezhale li kako odredeni lichnosti gi zapoznavame vo odreden period od zhivotot. Shto bi se sluchilo dokolku sme gi sretnele porano ili podocna?
Sigurno bi ostavile poinakvi tragi vo nashite zhivotni stranici, pishuvani od iskustvoto. Sigurno tie lichnosti bi zemale poinakvo mesto vo nashiot zhivot nekogash i sega. Dali pritoa ќe se pobudele istite emocii, istite sentimenti? Skokotkaњe na setilata?
Vistinska lichnost vo vistinsko vreme. Klishe ili zhiva vistina?

Mene mi se sluchilo poveќe pati- rizichna kombinaciјa vo vistinsko vreme. Ili idealna kombinaciјa vo pogreshen period. Ona shto go diktira periodot kolku e vistinski, sme samite nie, nashiot um i telo. Kolku sme priemchlivi za novi iskustva, novi lichnosti, novi pochetoci...
Zhivotot togash kako test ni ispraќa edna lichnost koјa odednash uspeva da napravi haos vo nashiot zhivot, uspeva da razbudi se’ i chuvstva i setila, za potoa da јa zeme kako nikogash da ne bila del od nashiot zhivot. Togash gi zemame vo zakrila spomenite, sebichno samo za sebe i zhiveeme so niv, budni sonuvaјќi za vistinskata lichnost.
Ponekogash kolku i da ni se chini deka kombinaciјata od dve lichnosti e idealna, imaat isti stavovi, isti interesi, isti zhelbi-isti patishta, kazhano poinaku, ispaѓa deka sme se izlazhale. Sudbinata li si poigrala so niv? Da, za onie koi veruvaat vo sudbina. No, za onie malku porealni i popraktichni, izlishno e toa so sudbinata. Ednostavno- taka trebalo da bide! Neznam kolku e tochno- vistinska kombinaciјa, vistinski par vo vistinsko vreme, no znam eden mit koј potvrduva neshto. “Se vљubil sokolot vo ribata i ribata vo sokolot. Neizmerno se sakale, no problemot bil vo toa shto nemale kade da zhiveat zaedno.” Shto so љubovta, dokolku taa nema kade da cveta i raste? Potreben e medium, idealna sredina, idealno vreme...

Како понатаму?

Kako ponatamu, koga site naokolu se vљubeni, sakani, sakaat nekogo, a јas uporno si go nosam ona malo kuferche? Malo, ubavo spakuvano kuferche, koe sekoј moment ќe pukne. Navidum ubavo, malo, lesno... a toa preteshko, polno taјni, chuvstva, spomeni. Na nego pishuva - ne otvoraј!
Veќe ne chuvstvuvam deka go nosam i deka mi tezhi. Si go nosam taka uporno i gordo kako da e naјvredno neshto shto imam. Go chuvam da ne mi go ukrade nekoј, eventualno da ne ischezne. Sebichno go kriјam od site. Povremeno go otvoram da se prisetam shto se ima vo nego. Koga sum dovolno silna da se nosam so toa, razgleduvam, prouchuvam se' shto se krie vnatre, a ponekogash sum emotivka, na granica na placheњe, pa vednash go zatvoram. Znam deka me povreduva i uporno si go vlecham so sebe. I togash koga mi e naјteshko, i togash koga mi e ubavo. Kako da sum prokolnata da go nosam zasekogash.
Gluposti! Sekoј sam si gi odreduva svoite postapki i chekori vo zhivotot. Site nie koi si nosime po nekoe kuferche od nekoјa prethodna vrska ili nevozvratena љubov, potsvesno toa go sakame. Potsvesno sakame da chuvame neshto shto nema da ni dozvoli da prodolzhime ponatamu, od strav nekoј den da ne se poјavi nekoј koј ќe izbrishe se' prethodno. Mozhe da se sluchi i da naјdeme nekoј koј ќe bide pokraј nas, ќe ni pomogne da go vlecheme so sebe ona kuferche. Prekrasno ќe ni bide so nego, ne ispolnuva emotivno, ni gi razbuduva strastite... a sepak ne ni odi. Zatoa shto toa kufercheto sekogash ќe ne' potsetuva, sekoј mig, sekoј den, sekoјa godina, na se' shto bilo i ne bilo. I zatoa shto na Toј pokraј nas mozhe da mu se smachi gledaјќi ne' kako uporno go nosime toј tovar i taka paranoichno go chuvame.
Naјkorisno bi bilo da se pomirime so spomenite, starite chuvstva i da gi ostavime vo minatoto kade shto pripaѓaat. Da sfatime deka toa bila edna etapa od nashiot zhivot koјa za zhal zavrshila.
Mozheme da gi zadrzhime ubavite spomeni, a onie loshite zaedno so kufercheto da gi ostavime na nekoј napushten pat i gordo i bez tovar da prodolzhime ponatamu, prerodeni. ]I da se osvrneme okolu sebe, da vidime deka ne sme sami.

Koga razumot spie...


Kolku daleku mozhat da ne odvedat chuvstvata dokolku im se prepushtime? Da ne izdignat do nebo, za potoa grubo da ne tresnat od zemјa. Poentata e vo toa kolku ќe im dozvolime da rakovodat so nashiot um i nasheto telo.
Da im se prepushtime celosno ili da gi potisneme chuvstvata kako nikogash i da ne se poјavile? Sami odluchuvame vo koјa mera ќe go napravime toa. Samokontrola ili impulsivnost?Dali ќe tezhneeme kon vozbuda i avantura ili ќe prodolzhime, mizheјќi.
Vi se sluchilo li nekogash da zapoznaete nekoјa lichnost koјa celosno ќe ve obzeme, ќe vi gi razbudi site setila, odednash ќe posakate da otidete so nea/nego na kraј na svet? A, ne znaete nitu kako nitu od kade? Ednostavno, ve izluduva! Se naoѓate odnenadezh vo oblaci, kako vo druga dimenziјa i pravite neshta koi pri “zdrav razum” ne bi gi napravile. [b]Chuvstvata vi go pomatuvaat razumot, strastite se borat vo vas.Ve izluduva, a vo istovreme ve pravi da se chuvstvuvate naјprekrasno na svet.
Paradoks. Toa se vika impulsivno predavaњe na chuvstvata. Razumot spie, chuvstvata ve vodat. A, shto se sluchuva koga ќe se razbudite? Stanuvate premnogu razumni, se spushtate na zemјa tolku cvrsto i stabilno, shto neboto vi tezhi na glava. I, se kaete shto ste zaboravile deka postoi neshto shto se vika samokontrola! [b]Ste zaboravile deka postoi realnost koјa e tolku surova ponekogash (za zhal).I, tonete vo melanholichen zanes. Od euforiјa do melanholiјa. [b]Toa e patot na chuvstvata koi se premnogu intenzivni.
Zatoa, sami odluchuvame do kade ќe otideme. Ne postoi recept kako da se vladee so chuvstvata. Dovolno e samo da se poјavi VISTINSKATAlichnost vo vreme. Togash sami ќe doznaete.

Mnogu zaljubeni ima po forumov a....